Ker sem prepričana, da lahko otrokom daš največ, če poskrbiš tako za njihovo duhovno kot telesno zdravje, sem pričela že med načrtovanjem nosečnosti precej paziti tudi na zdravo prehrano. Sinova, ki sta sedaj stara šest in osem let, pa že od samega pričetka samostojnega hranjenja jesta zgolj tisto, kar je zdravo. In pri tem ne popuščam.
Sadje in zelenjavo pridelam na lastnem vrtu in ju zamrznem za zimo, meso in mleko kupujem na bližnji kmetiji, mlečne izdelke (smetano, jogurt in kislo mleko) pa pripravljam sama. Otroka sta tako zdrave hrane vajena in zato v primerjavi z vrstniki tudi izjemno redko bolna.
Oba sta navajena uživati zdrava živila, in nič nenavadnega se jima ne zdi, če jima v nahrbtnik z malico za šolski izlet namesto sendviča, piškotov ali smokija, ki jih imajo drugi otroci, pripravim vrečico z oreščki, semeni in suhim sadjem. In med temi so zadnja leta redno tudi goji jagode.
Ko sem v trgovini Malinca med drugimi zdravimi živili prvič opazila goji jagode, nisem vedela, za kakšno vrsto jagodičevja gre. Pozanimala sem se in našla veliko informacija na spletu, in takoj sem vedela, da jih moramo vključiti v svojo prehrano – gre namreč za eno tako imenovanih super živil. Seveda pa sinova, ki sta bila med oreščki in semeni bolj na rozine, brusnice ter domača suha jabolka in hruške, nista bila takoj tako zadovoljna kot jaz. Najprej ju je motilo, da so goji jagode dejansko tako suhe, da pod zobmi zahrustajo. In ko sem jima jih nekajkrat namešala v jogurt, da so se nekoliko namočile in nabreknile, sta dejala, da so precej kisle. Vendar nisem odnehala – nenazadnje pravijo, da mora otrok vsako jed poskusiti kar sedem do desetkrat, preden se nanjo privadi.
Res je bilo tako. Kmalu se jima goji jagode niso več zdele kisle, niti jih ni motilo, da so posušene nekoliko bolj prhke in manj lepljive od rozin ali brusnic. Tako da smo brusnice sedaj popolnoma opustili (nenazadnje imajo suhe brusnice iz običajne trgovine precej dodatkov).
Goji jagode sem najprej kupovala v trgovini Malinca, saj velja pri njih paziti tako na organsko pridelavo kot tudi na ceno, lansko leto pa smo prvič imeli že tudi nekaj domačega pridelka. Drobni rdeči plodovi namreč uspevajo tudi pri nas, zato se je na mojem vrtu hitro našel prostor za nekaj grmov. Ker kaže, da z rastjo ne bo težav, sem jih sedaj zasadila še več, saj tako kot za drugo jagodičevje tudi pri jagodah goji seveda velja, da niso slastne samo suhe, temveč tudi sveže. In te znamo dobro uporabiti: kar ne gre takoj v usta, se porabi za pripravo mafinov ali za pripravo »pohorske« omlete, kjer brusnice nadomestimo z jagodami goji. Lani sem že pripravila iz njih tudi omako za k mesu, če bo v prihodnjih letih pridelka dovolj, pa bi rada poskusila narediti celo marmelado.